APDEJT.si

Inšpektorat RS za delo je pozval delodajalce k pravočasnemu izplačilu božičnic v skladu z zakonom o pravici do zimskega regresa, ki je začel veljati. Napovedali so tudi nadzor nad izplačili, za kršitve pa so predvidene kazni.

Delodajalci so se odločili za bojkot petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi nestrinjanja s predlogom zakona o božičnici. Sindikati so nasprotovali preklicu seje, kar pomeni, da ESS ne bo sklepčen. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti znotraj sveta, dokler ne dobijo odgovorov glede zakona o božičnici.

Delodajalci so bojkotirali petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi zahteve po umiku zakona o božičnici iz državnega zbora. Kolegij ESS seje ni preklical, ker sindikati s tem niso soglašali. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti v svetu, dokler ne prejmejo odgovora na svoje zahteve.

Božičnica je v Nemčiji zaželena nagrada za zaposlene, vendar ne obstaja splošna pravica do izplačila. Zahtevek za božičnico je odvisen od veljavne kolektivne pogodbe, dogovora v pogodbi o zaposlitvi ali ustaljene prakse podjetja.

Reprezentativne delodajalske organizacije, združene v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so izrazile oster protest in razočaranje nad načinom vodenja socialnega dialoga s strani predsednika vlade Roberta Goloba. V pismu, naslovljenem na predsednika vlade, so izpostavile nezadovoljstvo, ki so ga doživele na izredni seji ESS.

Na ponovni izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ni bilo doseženo soglasje glede obvezne božičnice. Delodajalci se seje sploh niso udeležili in vztrajajo, da naj bo božičnica prostovoljna ter oproščena davkov. Gospodarstveniki menijo, da jih vladna stran načrtno zapostavlja.

Predstavniki delodajalcev in sindikatov so po ločenih srečanjih z ministrom za delo Luko Mescem izrazili nezadovoljstvo, ker niso prejeli pričakovanih odgovorov na svoje predloge glede uvedbe obvezne božičnice. Obe strani zdaj pričakujeta rešitve na ponedeljkovem srečanju.

Hrvaška bo prihodnje leto zvišala minimalno bruto plačo na 1.050 evrov, kar je 8,25 odstotka več kot letos. Premier Andrej Plenković je dejal, da je vlada pri določitvi zneska upoštevala predloge sindikatov, delodajalcev in stroke. Delodajalci so dvigu ostro nasprotovali.

Vlada Republike Slovenije je predvidela povračilo sredstev občinam iz državnega proračuna za izplačilo obvezne božičnice. Predlog uvedbe obvezne božičnice je povzročil nezadovoljstvo med delodajalci in občinami, ki bi jim ta novost odvzela več milijonov evrov. Sredstva za zimski prem

Premier Robert Golob se je sestal s predstavniki delodajalskih organizacij, da bi umiril nezadovoljstvo, ki ga je povzročila vladna napoved obvezne božičnice. Delodajalci so sicer pozdravili možnost izplačila znižanega zneska ali zamika izplačila, vendar so izrazili željo po dodatnem usklajevanju stališč.

V sindikatih so izrazili razočaranje nad vladnim predlogom zakona o obvezni božičnici, ki podjetjem v likvidnostnih težavah omogoča izplačilo zgolj 160 evrov zimskega dodatka. Delodajalci pa na drugi strani to možnost razumejo kot znak dobre volje vlade ali pa zamik izplačila na konec naslednjega leta.

Delodajalske organizacije so protestno zapustile sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ker menijo, da je odločitev o uvedbi obvezne božičnice že sprejeta in o njej ni več mogoče pogajati. Zapustitev seje je izraz nestrinjanja delodajalcev s stališčem vlade glede obvezne božičnice.

V Srbiji je prvi podpredsednik vlade in minister za finance Siniša Mali na srečanju s predstavniki sindikatov in delodajalcev razpravljal o povišanju minimalne plače s 1. januarjem 2026. Pričakuje se, da bo končna odločitev sprejeta v naslednjih dneh, najkasneje do 15. septembra. Vladni predlog predvideva minimalno plačo v višini 551 evrov.

V Nemčiji so omilili zakon o dobavni verigi, kar naj bi podjetjem prineslo olajšanje. Spremembe se dotikajo pravil glede človekovih pravic in varstva okolja v dobavnih verigah. Delodajalci so izrazili zadovoljstvo, medtem ko so zagovorniki človekovih pravic izrazili nezadovoljstvo s spremembami.

Reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile močno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga v parlament vložili poslanski skupini Svobode in Levice. Delodajalci opozarjajo, da predlog zakona ogroža varnost na delovnem mestu.

Članek na bigthink.com predstavlja pet ključnih načel 'dinamičnega oblikovanja dela', s poudarkom na prilagodljivosti in inovativnosti pri organizaciji dela. Sheila Dodge, molekularna biologinja, ki je delala na Broad Institute of Harvard in MIT, deli svoje izkušnje. Hkrati pa članek na talentedladiesclub.com izpostavlja, kako se dojemanje kariernih premorov spreminja. V današnjem času te prekinitve ne pomenijo več slabosti, temveč lahko razkrijejo dragocene kvalitete, ki jih delodajalci iščejo, kot so odpornost in sposobnost prilagajanja.

Reprezentativni sindikati v Srbiji, Savez samostalnih sindikata in Ujedinjeni granski sindikat (UGS) "Nezavisnost", so na pogajanjih z vlado zahtevali, da bi minimalna plača za leto 2026 znašala 70.000 dinarjev, kar je približno 600 evrov. Pogajanja o minimalni plači za prihodnje leto so še v teku, sindikati pa si prizadevajo za višjo minimalno plačo.

Slovaška podjetja se soočajo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, pri čemer skoraj tri četrtine delodajalcev ne more najti ustreznih kadrov. Kot ključna rešitev se pojavlja generacija Z, za katero si morajo podjetja aktivno prizadevati, saj mladi delavci pričakujejo več kot le plačo in ugodnosti. Podjetja morajo preoblikovati svoje delovanje, da bi pritegnila to generacijo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je vročina, ki jo povzročajo podnebne spremembe, globalna kriza javnega zdravja za delavce. ZN pozivajo vlade in delodajalce, da sprejmejo zaščitne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti vročinskega stresa. Opozorilo velja tudi za Kanado.

V Srbiji potekajo pogajanja o minimalni ceni dela za leto 2026. Vlada Srbije je predlagala povišanje minimalne plače za 10,1 odstotka, kar pa sindikati ocenjujejo kot nedovolj visoko, delodajalci pa kot nevzdržno. Sindikati predlagajo minimalno plačo v višini 70.000 dinarjev. Razprave se dotikajo tudi rasti plač v vseh sektorjih.

Nemški delodajalci pritiskajo na vlado za davčne olajšave, saj stroški plačevanja bolniške odsotnosti zaposlenih dosegajo 82 milijard evrov. Inštitut nemškega gospodarstva (IW) predlaga uvedbo karenčnih dni, s čimer bi zmanjšali finančno breme delodajalcev. V zadnjih treh letih so se stroški za bolniško odsotnost povečali za deset milijard evrov, kar dodatno obremenjuje podjetja.

Predlog delodajalcev za uvedbo kontaktne pristojbine pri obisku zdravnika je sprožil val odzivov. CSU-jev politik Holetschek je izrazil nasprotovanje tej ideji. Predlog se nanaša na morebitno plačilo za prvi stik z zdravnikom, kar je sprožilo razpravo o dostopnosti zdravstvene oskrbe.

Združenje delodajalcev BDA je zaradi finančnih težav v zdravstvenem sistemu predlagalo uvedbo participacije pri obisku zdravnika, kar naj bi izboljšalo usmerjanje pacientov in zmanjšalo nepotrebne obiske. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko negativno vplivalo na bolnike z nizkimi dohodki, izkušnje s prejšnjo participacijo pa kažejo, da to ni najboljša rešitev.

V Združenem kraljestvu je inflacija julija presegla pričakovanja, predvsem zaradi višjih cen hrane in letalskih vozovnic. Urad za nacionalno statistiko je sporočil, da je inflacija cen življenjskih potrebščin znašala 3,8 odstotka. To je zmanjšalo pričakovanja trga, da bo Bank of England leta 2025 ponovno znižala obrestne mere. Kljub temu so delodajalci v Združenem kraljestvu zagotovili, da ta rast inflacije ne bo povzročila dviga plač.

Zvezni kabinet je sprejel predlog zakona o tarifni zvestobi, ki ga je pripravila ministrica za delo Bas. Vlada napoveduje boj proti delu na črno.

Delodajalci na Novi Zelandiji imajo pravico zahtevati zdravniško potrdilo tudi za en dan bolniške odsotnosti. Članek obravnava različne načine pridobitve zdravniškega potrdila, vključno z alternativami obisku zdravnika, saj lahko čakanje na obisk pri zdravniku splošne prakse traja dolgo. Zaposleni imajo pravico do 10 dni bolniške odsotnosti, ki jo lahko uporabijo zase ali za nego bolne osebe.

Konec junija je bilo v Bosni in Hercegovini evidentiranih 316.927 brezposelnih oseb. Delodajalci so v istem mesecu prijavili 2.023 potrebe po zaposlitvi novih delavcev, od tega 574 za ženske. V istem obdobju je delovno razmerje prenehalo za 7.897 delavcev.

Predsednik KTAMS Güven Bengihan je kritiziral ugovor delodajalcev glede zvišanja minimalne plače, ki bo začelo veljati julija, kot neusmiljenega. Poudaril je, da bo še naprej podpiral delavce. Bengihan je izjavo podal v imenu tako KTAMS kot KİEF.

Število prostih delovnih mest v ZDA se je junija znižalo na 7,4 milijona, kar kaže na nadaljnje ohlajanje ameriškega trga dela. Podatki ministrstva za delo so pokazali padec s 7,7 milijona maja, kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov. Kljub temu, da se priložnosti zmanjšujejo, skoraj polovica zaposlenih načrtuje iskanje nove službe, medtem ko so zahteve po višjih plačah še vedno visoke. Zaposlovalci ostajajo previdni, kar prispeva k negotovosti zaposlitve, ki jo občuti eden od štirih delavcev.

Nemška koalicija je napovedala reformo zakona o delovnem času, kar je sprožilo razpravo med delodajalci in sindikati. Sindikati reformi nasprotujejo in se sklicujejo na zaščito delavcev, medtem ko delodajalci nanjo močno pritiskajo. Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je pozval k hitri reformi z večjo prožnostjo delovnega časa, saj meni, da bi tedenski namesto dnevnih maksimalnih delovnih ur prinesel večjo fleksibilnost.

V juniju so se prosta delovna mesta v Združenih državah Amerike znižala na 7,4 milijona, kar kaže na nadaljnje ohlajanje trga dela po mesecih stalne rasti. Delodajalci so sicer manj nagnjeni k zaposlovanju, vendar tudi ne odpuščajo delavcev.

Avstrijska zakonodaja, imenovana "Lex Lieferando", ki bo začela veljati s 1. januarjem 2026, bo prinesla bistvene izboljšave za "Freie Dienstnehmer", vključno z dostavljalci hrane. Te spremembe omogočajo vključitev v kolektivne pogodbe, s čimer bodo zagotovljene regulirane minimalne plače in jasne odpovedne roke. Novi ukrepi bodo znatno izboljšali pravno in delovno varnost te skupine delavcev, čeprav bo končna implementacija odvisna od volje delodajalcev.

Nemška ministrica za gospodarstvo Katharina Reiche (CDU) je ob soočanju z demografskimi spremembami pozvala Nemce k daljšemu in bolj intenzivnemu delu. Medtem ko je njena pobuda naletela na kritike s strani socialnega krila njene lastne stranke in sindikatov, jo je predsednik delodajalcev označil za "jasno in iskreno". Levica je prav tako ostro kritizirala ministrico zaradi njenega predloga o daljši delovni dobi.

Evropska konfederacija sindikatov opozarja, da delodajalci vse pogosteje uporabljajo orodja z umetno inteligenco za nadzor zaposlenih, ki delajo od doma. Ljudje, ki redno delajo od doma, naj bi bili kar šestkrat bolj nagnjeni k temu, da delajo tudi v svojem prostem času. Opozarja Evropska konfederacija sindikatov, povzeto na spletnih straneh Zveze sindikatov Slovenije in novičarske agencije BTA.

V Avstriji poteka živahna razprava o delnem delovnem času, pri čemer so mnenja med politiki in delodajalci deljena. Avstrijski finančni minister Marterbauer (SPÖ) se zavzema za izboljšanje delovnih mest za krajši delovni čas, saj je prepričan, da so takšna delovna mesta omogočila zaposlitev številnim ženskam. Opozarja, da ne bi smeli delnega delovnega časa predstavljati v slabi luči. Po drugi strani pa delodajalci in ÖVP predlagajo, da bi morali polni delovni čas davčno bolj privlačen, in si želijo bonuse za zaposlene s polnim delovnim časom. Kljub številnim idejam o tem, kako reformirati delni delovni čas, konkretnih predlogov za zdaj primanjkuje.

Malezijski minister za človeške vire je poudaril, da morajo delodajalci spoštovati 15. september kot javni praznik. To pomeni, da morajo zaposlenim omogočiti prost dan z rednim plačilom, plačati nadomestilo za delo na praznik po višji stopnji, ali ponuditi nadomestni prost dan. Odločitev poudarja obveznost delodajalcev, da se držijo novih določb o javnih praznikih v državi.

Ameriško ministrstvo za delo pod Trumpovo administracijo je predlagalo razveljavitev več kot 60 delovnopravnih predpisov, sprejetih pod prejšnjimi predsedniškimi administracijami. Cilj je bil zmanjšati zaščito za delavce v zdravstvu, kmetijstvu, gradbeništvu in rudnikih.

Turško ministrstvo za delo in socialno varnost je objavilo podrobnosti glede procesa določanja minimalne plače. Komisija za določanje minimalne plače je predstavila priporočila za minimalno plačo, ki bo veljala od 1. julija 2025. Delodajalci so predlagali 13-odstotno povišanje. Končna odločitev bo imela pomemben vpliv na turško gospodarstvo in življenjski standard delavcev.

Francoske delodajalske organizacije so se v ponedeljek, 21. julija, sestale na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so izrazile zaskrbljenost glede morebitnega dodatnega prispevka, ki bi jim bil naložen v primeru ukinitve dveh dela prostih dni. Predlog za ukinitev dveh praznikov je bil podan v okviru prihajajočega proračuna, vlada pa kot osrednji scenarij predvideva prispevek v višini 0,6 % plačne mase. Tretje srečanje »Sveta podjetij« je združilo predstavnike podjetij in ključne ministre, kar kaže na ponavljajočo se razpravo o tej problematiki. Delodajalci so zaskrbljeni, da bi morali v primeru uveljavitve predloga morebitne prihranke, ki bi nastali z ukinitvijo praznikov, prenesti nazaj državi.